Izhodišča: Priljubljenost integracije kvantitativne in kvalitativne metodologije v isti raziskavi je neverjetno narasla v zadnjih letih. Nimamo pa veliko podatkov o uspešnosti njihove uporabe v raziskovalni praksi na področju zdravstva. Namen te raziskave je bil analizirati področja, osrednje raziskovalne tematike, vrste raziskovalnih načrtov, uspešnost uporabe in nadaljnja odprta vprašanja integracije metod v raziskavah v zdravstvu.
Metode: Raziskava temelji na sistematični pregledni študiji 25 znanstvenih člankov s področja zdravstva, ki so pri svojem raziskovanju uporabili integracijo metod. Vključitvena merila: izvirni znanstveni članek z uporabo in evalvacijo integracije metod, objavljen v obdobju julij 2006-julij 2011 v reviji z recenzijo, ki je vključena v mednarodne baze podatkov: WebSurvey Methodology, CINAHL, MEDLINE in PubMed.
Rezultati: Vseh 25 analiziranih raziskav je potrdilo uspešnost uporabe integracije metod v raziskavah v zdravstvu. Uporaba integracije metod je najpogostejša na področju zdravstvene nege (32%) in promocije zdravja (28%). Prevladuje zaporedni način izvedbe kvantitativne in kvalitativne faze raziskave (64,3%), pri čemer je prva faza v večini primerov dominantna (71,4%). Razmerje med kvantitativnim (57,2%) in kvalitativnim (42,8%) prioritetnim pristopom je uravnoteženo. Najpogosteje uporabljeni nameni integracije metod v raziskavah v zdravstvu so komplementarnost (57,1%), triangulacija (28,6%) in ekspanzija (14,3%).
Zaključki: Dobljene ugotovitve potrjujejo uporabnost integracije metod pri raziskovanju kompleksnih in manj raziskanih problematik v zdravstvu ter izkazujejo potrebe po nadaljnjih raziskovanjih, kot so: konceptualizacija integracije metod v posameznih disciplinah zdravstvenih ved, razvoj meril in standardov ocenjevanja kakovosti raziskav z integracijo metod ter razširitev uvedbe integracije metod v klinično prakso kot podpore pri razvoju na dokazih podprte prakse.
