Izhodišča: Pomanjkanje telesne aktivnosti in neustrezna prehrana lahko pripeljeta do prekomerne mase telesa in povečanega obsega pasu, ki je dejavnik tveganja za pojav bolezni, odvisnih od centralne porazdelitve telesnega maščevja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je telesna aktivnost študentk povezana s količino in porazdelitvijo maščevja ter oceniti njihovo ogroženost zaradi prekomerne trebušne zamaščenosti.
Metode: Raziskava je bila izvedena na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Spremljano je bilo število tedenskih ur telesne aktivnosti, ki je pomenila kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarjajo skeletne mišice in ima kot posledico porabo energije. Študentke Fakultete za šport so bile združene v skupino »športnice« in telesno aktivne večinoma 15 ur tedensko več kot študentke »rekreativke«. Med skupinama so bile primerjane antropometrične vrednosti in ocena porazdelitve telesnega maščevja. Z indeksom pas - boki je bilo ovrednoteno tveganje za pojav bolezni, povezanih s prekomerno količino maščevja v predelu trebuha. Višja stopnja telesne aktivnosti športnic ni bila povezana z vrednostmi telesnih mer in s porazdelitvijo maščevja.
Rezultati: Glavnina študentk izkazuje sorazmerno več maščevja v predelu bokov kot na trebuhu. 5% študentk sodi v skupino z visokim do zelo visokim tveganjem za pojav bolezni, povezanih s centralnim tipom porazdelitve maščevja. Težje študentke imajo tudi statistično pomembno večji obseg pasu. Z vidika ocenjene količine in porazdelitve telesnega maščevja, se stopnja telesne aktivnosti študentk rekreativk ne razlikuje od tiste, ki jo izvajajo študentke Fakultete za šport.
Zaključki: Večina študentk ima periferno porazdelitev maščevja in nizko do zmerno tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Potrebno je ustrezno obravnavati posameznice s centralnim tipom porazdelitve maščevja.
