Izhodišča: V šoli otroci preživijo velik del dneva, zato ima šola pomembno vlogo pri zdravju otrok in mladostnikov pa tudi pri sodelovanju z zdravstvenimi službami.
Namen: Ugotoviti stališče ravnateljev o pomenu, smotrnosti in o možnosti umestitve šolske medicinske sestre v osnovne šole.
Preiskovanci in metode: Podatki so zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Vzorec zajema 55,6 % (n = 266) celotne populacije ravnateljev osnovnih šol. Uporabljena je deskriptivna statistika. Soodvisnost je analizirana z multiplo regresijsko in dimenzije odvisne spremenljivke s faktorsko analizo.
Rezultati: Na osnovnih šolah najpogosteje ukrepajo zaradi akutnega bolezenskega stanja (PV = 3,48), psihosomatskih (PV = 3,42) in kroničnih bolezni (PV = 3,22) (lestvica 1-6). Ravnatelji prepoznavajo potrebo po nalogah šolske medicinske sestre iz promocije zdravja in zdravstvenih storitev, saj je 11 od 13 predlogov dobilo v povprečju oceno nad 4 (lestvica 1-5). Najprimernejšo umestitev šolske medicinske sestre vidijo deloma v zdravstvenem domu, deloma v šoli (60,2 %); najprimernejši delodajalec je zdravstveni dom (59,4 %). Mnenja se ne razlikujejo glede na velikost šole in vključitev v mrežo Zdravih šol. Ravnatelji s šol, v katerih je telesnih poškodb učencev več, izražajo značilno večjo potrebo po šolski medicinski sestri (b = 0,208, p < 0,014), kar velja tudi za ravnatelje z mnenjem, da je usposabljanje učiteljev za prepoznavanje in ukrepanje ob zdravstvenih težavah v odgovornosti zdravstvenega doma (b = 0,270, p < 0,000).
Zaključki: Ravnatelji menijo, da se v šolah srečujejo z zdravstvenimi težavami učencev, a učitelji za ukrepanje nimajo dovolj znanja niti kompetenc. Pozitivno prepoznavajo umestitev šolske medicinske sestre v šolo.
