Izhodišča: Adherenca pri zdravljenju kroničnih bolezni, zlasti tistih, ki ne povzročajo simptomov, predstavlja problem. Zanimalo nas je, kakšna je adherenca pri enkrat mesečnem jemanju bisfosfonata za zdravljenje osteoporoze, kakšen je vpliv podpornega programa na adherenco ter kakšna so stališča bolnic in njihovih zdravnikov o pomenu zdravljenja osteoporoze ter podpornega programa.
Preiskovanci in metode: V raziskavi je sodelovalo 329 bolnic s primarno osteoporozo. 6-mesečno adherenco pri zdravljenju smo ugotavljali na podlagi števila predpisanih škatlic zdravila. Kot vir podatkov nam je služil zdravstveni karton splošne medicine. Stališča bolnic o osteoporozi in podpornem programu za osteoporozo smo ugotavljali s pomočjo strukturiranega intervjuja, stališča zdravnikov pa s pomočjo vprašalnika, izdelanega za namen te raziskave.
Rezultati: Bolnice z osteoporozo so bile v povprečju stare 70,9 let (SD 10,0 let). Na 7-stopenjski Likertovi skali so ocenile pomembnost zdravljenja osteoporoze z oceno 6,23 (SD 1,28), zdravniki pa z oceno 6,22 (SD 0,83). Ugotovili smo, da je 6-mesečna adherenca pri zdravljenju z enkrat mesečnim odmerkom bisfosfonata 90,6 %. Boljšo adherenco pri zdravljenju je napovedovala višja stopnja šolske izobrazbe (razmerje obetov: 2,17, 95-odstotni interval zaupanja 1,33-3,55) ter pozitivno stališče bolnic do zdravljenja osteoporoze (razmerje obetov: 1,74, 95-odstotni interval zaupanja 1,27-2,38). Sodelovanje v podpornem programu ni vplivalo na boljšo adherenco pri zdravljenju, čeprav so ga bolnice in zdravniki ocenili kot koristnega.
Zaključki: Adherenca pri zdravljenju z enkrat mesečnim odmerkom bisfosfonata je visoka. Pomemben dejavnik, ki je napovedoval adherenco, je prepričanje bolnic, da je zdravljenje osteoproze zelo pomembno.
