Izhodišče: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med otroki z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo.
Metode: Raziskava je bila opravljena na vzorcu 572 otrok iz severovzhodne Slovenije (povprečna starost 7,3 leta, SO = 1,29). Na osnovi indeksa telesne mase (ITM) so bili otroci razdeljeni v skupine z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih šest testov različnih gibalnih sposobnosti (moč, vzdržljivost, hitrost, ravnotežje in koordinacija gibanja). Razlike v gibalni učinkovitosti med otroki z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo so bile izračunane z analizo variance, statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05 in so bile natančneje opredeljene s pomočjo preizkusa Scheffe post-hoc.
Rezultati: Rezultati kažejo, da ima primerno telesno težo 73,8 % otrok, prekomerno telesno težo 16,6 % otrok in debelost 9,6 % otrok. Med otroki z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v vseh obravnavanih gibalnih sposobnostih. Najbolj gibalno zmogljivi so otroci z normalno telesno težo, nekoliko nižja je gibalna učinkovitost otrok s prekomerno telesno težo, medtem ko je gibalna učinkovitost najnižja pri skupini otrok z debelostjo.
Zaključek: Rezultati dokazujejo, da obstaja tesna povezanost med gibalno učinkovitostjo in statusom telesne teže otrok.
