Izhodišča: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med športno dejavnostjo (ŠD) in doživljanjem stresa ter vrednotenjem zadovoljstva z življenjem odraslih Slovencev.
Metode: Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika na reprezentativnem vzorcu 856 odraslih Slovencev in Slovenk (povprečne starosti 39 ± 13,7 leta). ŠD je bila opredeljena s številom dni ukvarjanja s katero koli športno dejavnostjo tedensko. Stres je bil opredeljen s pogostostjo doživljanja devetih znakov stresa na štiristopenjski lestvici. Pri oceni zadovoljstva z življenjem so udeleženci raziskave izrazili strinjanje oziroma nestrinjanje s petimi postavkami na petstopenjski lestvici. Vrednosti prve glavne komponente stresa in lestvice zadovoljstva z življenjem je bila določena z Anderson-Rubinovo metodo. Povezanost spremenljivk je bila ocenjena s Spearmanovim koeficientom korelacije in s splošnimi linearnimi modeli.
Rezultati: ŠD je bila statistično značilno povezana s stresom (p = ,03) in z zadovoljstvom z življenjem (p < ,01). V linearnih modelih imajo izbrani dejavniki (ŠD, starost, spol in izobrazba) skupaj statistično značilen vpliv (pri stresu: R2 = ,040; p < ,001; pri zadovoljstvu: R2 = ,068; p < ,001); ŠD ima statistično značilen vpliv le na oceno zadovoljstva z življenjem (η2part.= ,020; p = ,002). Na stres statistično značilno vplivajo vsi preostali dejavniki, na zadovoljstvo z življenjem pa le izobrazba.
Zaključki: Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so športno dejavnejši odrasli Slovenci manj pod stresom in bolj zadovoljni s svojim življenjem, vendar je ta vpliv ob upoštevanju vpliva starosti, spola in izobrazbe razmeroma majhen.
