Izhodišča: Zdravstveni delavci so pri nekaterih diagnostičnih in terapevtskih postopkih izpostavljeni nizkim dozam ionizirajočega sevanja. Kronična izpostavljenost nizkim dozam sevanja ima lahko veliko negativnih posledic na zdravje človeka, kot je pojav katarakte, med najresnejšimi pa je povečano tveganje za obolevnost za nekaterimi vrstami raka. Smernice za varnost pri delu z viri sevanja in zakonodaja imajo za cilj zmanjšati izpostavljenost delavcev ionizirajočemu sevanju do take mere, kot je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov. Članek je usmerjen v prikaz in diskusijo efektivnih letnih doz obdobja 2006-2010, ki so jih prejeli slovenski zdravstveni delavci, ki delajo z umetnimi viri ionizirajočega sevanja.
Metode: Pridobili smo podatke osebne dozimetrije od leta 2006 do leta 2010, ki jih zbira Uprava RS za varstvo pred sevanji (URSVS).
Rezultati: V Sloveniji je mejna efektivna letna doza postavljena pri 20 mSv. Letne doze, ki so jih prejeli zdravstveni delavci, niso bile v nobeni skupini višji od 9,99 mSv, v večini skupin delavcev je bilo nad 95 % doz v doznem območju pod 1 mSv (v nuklearni medicini in brahiterapiji okoli 80 %). Povprečne doze za obdobje od leta 2006 do leta 2010 so 0,47 mSv za nuklearno medicino, 0,19 mSv za interventno radiologijo, 0,09 mSv za preostalo radiologijo, 0,10 mSv za brahiterapijo, 0,07 mSv za teleradioterapijo, 0,05 mSv za dentalno medicino in 0,02 mSv za druge zaposlene v zdravstvu.
Zaključki: V Sloveniji so zdravstveni delavci v zadnjih petih letih prejemali nekaj desetkrat nižje efektivne letne doze od zakonsko predpisane omejitve, kar je primerljivo z razvitim svetom.
