Uvod: Način pitja alkohola v različnih življenjskih obdobjih se lahko prenese tudi v starost. Tretjina do polovica starejših ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom, prične s tveganim ali škodljivim pitjem v srednjih letih ali pozneje. Z raziskavo smo želeli orisati značilnosti pitja alkohola pri starejši populaciji ter ugotoviti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za tvegano ali škodljivo pitje alkohola. Preučevali smo, kako se starejši uprejo spodbujanju k pitju alkohola, in v kolikšni meri poznajo meje za manj tvegano pitje alkohola.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo. Preučevali smo varovance dveh domov starejših oseb in oblikovali štiri fokusne skupine. Pogovore smo snemali ter jih nato zapisali in analizirali. Oblikovali smo tudi kategorije dejavnikov, ki so povezani s tveganim pitjem alkohola.
Rezultati: Starostniki, ki tudi v starosti nadaljujejo s pitjem alkohola, so imeli zgodnje izkušnje s prekomernim pitjem alkohola. V večini primerov so pitju botrovali vzroki, kot so izgube (staršev), težko telesno delo, pomanjkanje hrane, finančne stiske ter velika dostopnost alkohola v okolju. Vzroki prekomernega pitja, ki se začne v starejšem življenjskem obdobju, pa so zlasti povezani z izgubo partnerja ali s poslabšanjem socialno-ekonomskega položaja. Ustrezna vzgoja, socialna mreža, v kateri pitje alkohola ni navada, ter kronične zdravstvene težave so se izkazale kot dejavniki, ki varujejo pred prekomernim pitjem v starosti. Ugotovili smo, da starostniki slabo poznajo priporočila za manj tvegano pitje alkohola in jim tudi ne pripisujejo večjega pomena.
Zaključki: Z boljšim vpogledom v stališča starostnikov lahko oblikujemo bolj učinkovite javnozdravstvene programe za preprečevanje tveganega ali škodljivega pitja v tej populaciji. Ugotovitve raziskave so lahko v pomoč pri usmerjenem vodenju pogovora, ki je ob fizikalnem pregledu v ambulanti družinske medicine ključnega pomena za prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pri starejših.
