Indicators of problem drinking in the slovenian elderly: a qualitative analysis

Olivera Stanojević-Jerković 1 , Marko Kolšek 2 ,  and Danica Pavlič 2
  • 1 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor
  • 2 Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 64, 1000 Ljubljana

Dejavniki Tveganega Pitja Alkohola Pri Slovenskih Starostnikih: Kvalitativna Raziskava

Uvod: Način pitja alkohola v različnih življenjskih obdobjih se lahko prenese tudi v starost. Tretjina do polovica starejših ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom, prične s tveganim ali škodljivim pitjem v srednjih letih ali pozneje. Z raziskavo smo želeli orisati značilnosti pitja alkohola pri starejši populaciji ter ugotoviti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za tvegano ali škodljivo pitje alkohola. Preučevali smo, kako se starejši uprejo spodbujanju k pitju alkohola, in v kolikšni meri poznajo meje za manj tvegano pitje alkohola.

Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo. Preučevali smo varovance dveh domov starejših oseb in oblikovali štiri fokusne skupine. Pogovore smo snemali ter jih nato zapisali in analizirali. Oblikovali smo tudi kategorije dejavnikov, ki so povezani s tveganim pitjem alkohola.

Rezultati: Starostniki, ki tudi v starosti nadaljujejo s pitjem alkohola, so imeli zgodnje izkušnje s prekomernim pitjem alkohola. V večini primerov so pitju botrovali vzroki, kot so izgube (staršev), težko telesno delo, pomanjkanje hrane, finančne stiske ter velika dostopnost alkohola v okolju. Vzroki prekomernega pitja, ki se začne v starejšem življenjskem obdobju, pa so zlasti povezani z izgubo partnerja ali s poslabšanjem socialno-ekonomskega položaja. Ustrezna vzgoja, socialna mreža, v kateri pitje alkohola ni navada, ter kronične zdravstvene težave so se izkazale kot dejavniki, ki varujejo pred prekomernim pitjem v starosti. Ugotovili smo, da starostniki slabo poznajo priporočila za manj tvegano pitje alkohola in jim tudi ne pripisujejo večjega pomena.

Zaključki: Z boljšim vpogledom v stališča starostnikov lahko oblikujemo bolj učinkovite javnozdravstvene programe za preprečevanje tveganega ali škodljivega pitja v tej populaciji. Ugotovitve raziskave so lahko v pomoč pri usmerjenem vodenju pogovora, ki je ob fizikalnem pregledu v ambulanti družinske medicine ključnega pomena za prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pri starejših.

If the inline PDF is not rendering correctly, you can download the PDF file here.

  • Dias da Costa JS, Silveira MF, Gazalle FK, Oliveira SS, Hallal PC. et al. Heavy alcohol consumption and associated factors: a population-based study. Rev Saude Publica 2004; 38: 1-7.

  • Anderson P, Scafato E. Alcohol and older people: a public health perspective. Vintage project Report, 2010.

  • Rehm J, Patra J, Popova S. Alcohol drinking cessation and its effect on oesophageal and head and neck cancers: a pooled analysis. Intern J Cancer 2007;121: 1131-7.

  • Kolšek M, Struzzo P, Švab I. Qualitative study on community and primary health care involvement on alcohol and tobacco actions in seven european countries. Subst Use Misuse 2008; 43: 303-16.

  • Di Bari M, Silvestrini G, Chiarlone M, De Alfieri W, Patussi V. et al. Features of excessive alkohol drinking in older adults distinctively captured by behavioral and biological screening instruments: an epidemiological study. J Clinical Epdemiol 2002; 55: 41-7.

  • Poplas Susič T, Kersnik J, Kolšek M. Why do general practiotioners not screen and intervene regarding alcohol consumption in Slovenia?: a focus group study. Wien Klin Wochenschr 2010 (Suppl 2): 1-5.

  • Gordon AJ, Conigliaro J, Maisto SA, McNeil M, Kraemer KL. et al. Comparison of consumption effects of brief interventions for hazardous drinking elderly. Subst Use Misuse 2003; 38: 1017-35.

  • Ticehurst S. Alcohol and the elderly. Aust N Z J Psychiatry 1990; 24: 252-60.

  • Židanik M, Čebašek-Travnik Z. Sindromodvisnostiodalkohola. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, 2003.

  • Fink A, Hays RD, Moore AA, Beck JC. Alcohol related problems in older persons: determinants, consequences and screening. Arch Intern Med 1996; 156: 1150-6.

  • Johnson I. Alcohol problems in old age: a review of recent epidemiological research. Int J Geriatric Psych 2000; 15: 575-81.

  • Dufour M, Fuller RK. Alcohol in the elderly. Ann Rev Med 1995; 46: 123-32.

  • Kirchner JE, Zubritsky C, Cody M, Coakley E, Chen H. et al. Alcohol consumption among older adults in primary care. J Gen Intern Med 2007; 22: 92-7.

  • Kolšek M. O pitju alkohola: priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: CINDI Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana, 2004.

  • Kinsey A, McCormick BA, Cochran NE, Back AL, Merrill JO. et al. How primary care providers talk to patients about alcohol: a qualitative study. J Gen Intern Med 2006; 21: 966-72.

  • Liberto JG, Oslin DW, Ruskin PE. Alcoholism in older persons: a review of the literature. Hosp Community Psychiatr 1992; 43: 975-84.

  • Gurnack AM, Hoffman NG. Elderly alcohol misuse. Int J Addictions 1992; 27: 869-78.

  • Moos RH, Schutte K, Brennan P, Moos BS. Ten-year patterns of alcohol consumption and drinking problems among older women and men. Addiction 2004; 99: 829-38.

  • Woods TR. Psychological problems of ageing. Bangor, UK: University of Wales, 1999.

  • Allan CA, Cooke DJ. Stressful life events and alcohol misuse in women: a critical review. J Stud Alcohol 1985; 46: 147-52.

  • Epstein EE, Fischer-Elber K, Al-Otalba Z. Women, aging and alcohol use disorders. J Women Aging 2007; 19: 31-48.

  • Schonfeld L, Dupree LW. Antecedents of drinking for early and late-onset elderly alcohol abusers. J Stud Alcohol 1991; 52: 587-92.

  • Wetterling T, Veltrup C, Urlich J, Driessen M. Late onset alcoholism. European Psych 2003; 18: 112-8.

  • Brennan PL, Moos RH. Late life problem drinking: personal and environmental risk factors for 4 year functioning outcomes and treatment seeking. J Subst Abuse 1996; 8: 167-80.

  • Schutte KK, Brennan PL, Moos RH. Predicting the development of late-life-onset drinking problems: a 7-year prospective study. Alcohol Clin Exp Res 1998; 22: 1349-58.

  • Welte JW. Mirand AL. Drinking, problem drinking and life stressors in the elderly general population. J Stud Alcohol 1995; 56: 67-73.

  • Kharisha K, Iliffe S, Harari D, Swift C, Gillmann G. et al. Health risk appraisal in older people 1: are older people living alone an «at risk» group? Br J Gen Pract 2007; 57: 271-6.

  • Castillo BA, Marziale MH, Castillo MM, Facundo FR, Meza MV. Stressful situations in life, use and abuse of alcohol and drugs by elderly in Monterrey, Mexico. Rev Lat Am Emfermagem 2008; 16: 509-15.

  • Brennan PL, Schutte KK, Moos RH. Reciprocal relations between stressors and drinking behaviour: a three-wave panel study of late middle-aged and older women and men. Addiction 1999; 94: 737-49.

  • Brennan PL, Moss RH, Mertens JR. Personal and environmental risk factors as predictors of alcohol use, depression and treatment seeking: a longitudinal analysis of late-life problem drinkers. J Subst Abuse 1994; 6: 191-208.

  • George AA, Tucker JA. Help seeking for alcohol-related problems: social contexts surrounding entry into alcoholism treatment or alcoholics anonymous. J Stud Alcohol 1996; 57: 449-57.

  • Groh DR, Jason LA, Keys CB. Social network variables in alcoholics anonymous: a literature review. Clin Psychol Rev 2008; 28: 430-50.

  • Tucker JA, Gladsjo JA. Help seeking and recovery by problem drinkers: characteristics of drinkers who attended alcoholics anonymous or formal treatment or who recovered without assistance. Addict Behav 1993; 18: 529-42.

  • Emmons KM. Health behaviours in a social context. In: Berkman LF, Kawachi I, editors. Social epidemiology. New York: Oxford University Press; 2000: 242-66.

  • Jensen J, Counte MA, Glandon GL. Elderly health beliefs, attitudes and maintenance. Prev Med 1992; 21: 483-97.

  • Radecki SE, Cowell WG. Health promotion for elderly patients. Fam Med 1990; 22: 299-302.

  • Zaletel-Kragelj L, Čebašek-Travnik Z, Hovnik-Keršmanc M. Čezmerno pitje alkoholnih pijač. V: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J. (uredniki). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z zdravjem povezan vedenjski slog). Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004; 341-384.

  • Hovnik-Keršmanc M, Trdič J, Čebašek-Travnik Z. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2000.

  • Stergar E, Pucelj V, Scagnetti N. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino: poročilo ESPAD 2003 za Republiko Slovenijo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.

  • Jeriček H, Scagnetti N, Pucelj V. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija 2006: poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2007.

OPEN ACCESS

Journal + Issues

Search