Model practices

Open access

Referenčne ambulante

Osnovno zdravstvo je izpostavljeno velikim obremenitvam, ki so posledica demografskih sprememb, ozaveščenosti ljudi in tudi organizacijskih sprememb v zdravstvu. Ob pomanjkanju zdravnikov je potrebno najti rešitev, ki bo prerazporedila obremenitev zdravnike in ohranila visoko kakovost obravnave bolnikov.

Z uvedbo referenčnih ambulant se v osnovno zdravstvo uvaja nov koncept dela na področju: kadrovskih normativov (zdravniku in zdravstvenemu tehniku je dodana diplomirana medicinska sestra za polovico delovnega časa), vsebine dela (natančno je definirana pot obravnave kroničnih bolnikov, razširjena so področja preventivnega presejanja, hkrati pa je potrebno vzpostavljati registre kroničnih bolnikov in dosegati kazalnike kakovosti) ter organizacije dela (spremenjena struktura tima, spremenjena delitev dela).

Ob velikem zanimanju zdravnikov bo v letu 2011 z delom pričelo 105 referenčnih ambulant, ki so regijsko enakomerno zastopane. S tem je narejen korak, da bodo sčasoma vsi zdravniki prevzeli koncept dela referenčnih ambulant in tako omogočili načrtovano in nadzorovano kakovostno oskrbo bolnikov.

If the inline PDF is not rendering correctly, you can download the PDF file here.

  • Primary health care: report of the International Conference on Primary Health Care Alma-Ata USSR 6-12 September. Geneva: World Health Organization 1978.

  • Rawaf S De Maeseneer J Starfield B. From Alma-Ata to Almaty: a new start for primary health care. Lancet 2008; 372(9647): 1365-7.

  • Hart JT. The inverse care law. Lancet 1971; 1(7696): 405-12.

  • Xu K Evans DB Carrin G Aquilar-Rivera AM Musgrove P Evans T. Protecting households from catastrophic health expenditures. Health Aff 2007; 26(4): 972-83.

  • Starfield B Shi L. Policy relevant determinants of health: an international perspective. Health Policy 2002; 60(3): 201-18.

  • Fries JF Koop CE Beadle CE Cooper PP England MJ Greaves RF et al. Reducing health care costs by reducing the need and demand for medical services. N Engl J Med 1993; 329(5): 321-5.

  • The world health report 2008: primary health care now more than ever. Geneva: World Health Organization 2008. Pridobljeno s spletne strani 16. 5. 2011: http://www.who.int/whr/2008/whr08_en.pdf

  • Kääriänen J Sillanaukee P Poutanen P Seppä K. Opinions on alcohol-related issues among professionals in primary occupational and specialized health care. Alcohol Alcohol 2001; 36(2): 141-6.

  • Andréasson S Hjalmarsson K Rehnman C. Implementation and dissemination of methods for prevention of alcohol problems in primary health care: a feasibility study. Alcohol Alcohol 2000; 35(5): 525-30.

  • Švab I Petek Šter M Kersnik J Živčec Kalan G Car J. Presečna študija o delu zdravnikov splošne medicine v Sloveniji. Zdrav Var 2005; 44(4): 183-92.

  • Kaner EF Heather N McAvoy BR Lock CA Gilvarry E. Intervention for excessive alcohol consumption in primary health care: attitudes and practices of English general practitioners. Alcohol Alcohol 1999; 34(4); 559-66.

  • Laurant MG Hermens RP Braspenning J Sibbald B Grol RP. Impact of nurse practitioners on workload of general practitioners: randomised controlled trial. BMJ 2004; 328(7445): 927-32.

  • Aubert RE Herman WH Waters J Moore W Sutton D Peterson BL et al. Nurse case management to improve glycemic control in diabetic patients in a health maintenance organization: a randomized controlled trial. Ann Intern Med 1998; 129(8): 605-12.

  • Crabtree BF Miller WL Tallia AF Cohen DJ DiCicco-Bloom B McIlvain HE et al. Delivery of clinical preventive services in family medicine offices. Ann Fam Med 2005; 3(5): 430-5.

  • Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije 2011.

  • Wilson A Pearson D Hassey A. Barriers to developing the nurse practitioner role in primary care-the GP perspective. Fam Pract 2002; 19(6): 641-6.

  • Poplas Susič T. Vloga osebnih zdravnikov in možni javnozdravstveni ukrepi pri zmanjševanju pitja alkohola v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Medicinska fakulteta 2006.

Search
Journal information
Metrics
All Time Past Year Past 30 Days
Abstract Views 0 0 0
Full Text Views 112 46 0
PDF Downloads 59 29 0