Search Results

You are looking at 1 - 10 of 68 items for :

  • NE Slovenia x
Clear All
Open access

Olivera Stanojević-Jerković, Marko Kolšek and Danica Pavlič

not screen and intervene regarding alcohol consumption in Slovenia?: a focus group study. Wien Klin Wochenschr 2010 (Suppl 2): 1-5. Gordon AJ, Conigliaro J, Maisto SA, McNeil M, Kraemer KL. et al. Comparison of consumption effects of brief interventions for hazardous drinking elderly. Subst Use Misuse 2003; 38: 1017-35. Ticehurst S. Alcohol and the elderly. Aust N Z J Psychiatry 1990; 24: 252-60. Židanik M, Čebašek-Travnik Z. Sindromodvisnostiodalkohola. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa

Open access

Bojan Lukač, Aleksandra Knežević, Nenad Milić, Dejan Krnjaić, Ljubiša Veljović, Vesna Milićević, Andrea Zorić, Spomenka Đurić, Maja Stanojević and Jakov Nišavić

fever virus, and porcine circovirus in pigs. Mol Cell Probes 2013, 27:149-152. 8. Toplak I, Lazić S, Lupulović D, Prodanov-Radulović J, Becskei Z, Došen R, Petrović T: Study of the genetic variability of porcine Circovirus type 2 detected in Serbia and Slovenia. Acta Vet Hungarica 2012, 60:409-420. 9. Becskei Z, Aleksić - Kovačević S, Rusvai M, Balka G, Jakab C, Petrović T, Knežević M: Distribution of porcine circovirus 2 Cap antigen in the lymphoid tissue of pigs affected by postweaning multisystemic wasting syndrome. Acta Vet

Open access

Barbara Mihevc Ponikvar, Irena Krotec and Irena Klavs

Chlamydia trachomatis pri srednješolcih na gorenjskem. Zdrav Var 2007; 46: 91-95. 31. Klavs I, Rodrigues LC, Wellings K, Keše D, Hayes R. Prevalence of genital Chlamydia trachomatis infection in the general population of Slovenia: serious gaps in control. Sex Transm Infect 2004; 80: 121-123. 32. Frelih T, Berce I, Prinčič D, Sarjanović L, Špacapan S, Klavs I. Projekt »Varovanje rodnega zdravja mladih žensk«. In: Izzivi javnega zdravja v tretjem tisočletju, 4. slovenski kongres preventivne medicine, 17-19 maj 2007, Portorož. Ljubljana

Open access

Marko Kiauta

Kako se odzivamo na krizo?

Pri iskanju svoje vloge za naslednji dve leti je Sekcija za kakovost v zdravstvu pri Slovenskem združenju za kakovost in odličnost — SZKO obravnavala ugotovitve stroke ekonomije in vodenja kakovosti glede prepoznavanja krize in odzivanja nanjo. Kriza je prisotna v javnem sektorju, torej ne le v zdravstvu in ne le v Sloveniji. Dostopnost zdravstvenih storitev ne sledi povečevanju dostopnosti storitev in izdelkov zasebnega sektorja. Pri odzivanju na situacijo imajo politika in stroke različni vlogi. Nastajanje krizne situacije je stalno prisotno in je odvisno od sposobnosti in pripravljenosti odzivanja na spremembe. Glede na to so v organizaciji prisotna tri področja vodenja kakovosti: varnost — izpolnjevanje zahtev, vrednost — izpolnjevanje pričakovanj in stalnost — prilagajanje novim razmeram. Odzivanje na spremembe vključuje tako prilagajanje posameznega dela kakor tudi prilagajanje odnosov med posameznimi deli — prilagajanje sistema. Uspeh je rezerviran za timsko povezane igralce, ki se znajo in hočejo odzivati na stalne spremembe. Da je to izvedljivo, je potrebno stalno spremljane kazalnikov o povečanih časovnih in finančnih pritiskih in tveganjih vseh vrst. Vloga sekcije je predvsem spodbujanje povezovanja.

Open access

Danica Pavlič, Erika Zelko, Janko Kersnik and Verica Lolić

of the Roma population in the Czech and Slovak republics. Soc Sci Med 2001; 53: 1191-1204. Minority protection of Slovenia, monitoring the EU accession process: minority protection, an assessment of special policies in candidate states. Budapest: Open Society Institute, 2002: 622. Avcin M. Gypsy isolates in Slovenia. J Biosoc Sci 1969; 1: 221-3. Republic of Slovenia Office of Statistics, 2002 Census. Available at: http://www.stat.si/popis2002/si

Open access

Helena Koprivnikar, Tina Zupanič, Vesna Pucelj and Mojca Gabrijelčič Blenkuš

Izvleček

Uvod: Medicinske sestre lahko s svetovanjem za opustitev kajenja pomembno prispevajo k zmanjšanju rabe tobaka; pri tem jih pomembno ovira njihovo lastno kajenje. Namen raziskave je prikazati kadilske navade te poklicne skupine v Sloveniji.

Metode: Analiza temelji na podatkih iz presečne raziskave na nacionalno reprezentativnem vzorcu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (spletna anketa). Naključno izbrani člani Zbornice zdravstvene in babiške nege so se odzvali v 51% (N =1.500), o tem, ali kadijo ali ne, pa smo dodatno pridobili podatke še od 218 oseb, ki sicer v anketi niso želele sodelovati.

Rezultati: V Sloveniji kadi 20,9% medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, več moških (32,9%) kot žensk (19,6%), več tistih s srednjo stopnjo izobrazbe (25,1%) kot z višjo ali več (12,1%), z nižjo samooceno materialnega standarda, ki ne živijo s partnerjem in ki nimajo (predšolskih) otrok ter med njihovimi najbližjimi sodelavci, prijatelji in sorodniki kadi nadpovprečen delež oseb. Več kot polovica (52,9%) jih je začela kaditi med šolanjem na srednjih šoli, znaten delež (15,6%) pa tudi v prvih letih zaposlitve. 20% jih navaja, da v ustanovi, v kateri delajo, zaposleni kršijo prepoved kajenja.

Zaključek: Kajenje med medicinskimi sestrami, babicami in zdravstvenimi tehniki je v Sloveniji še vedno prepogost pojav ter lahko znatno vpliva na njihovo poslanstvo in delo na področju promocije nekajenja in pomoči pri opuščanju kajenja. Pomembno je, da za to poklicno skupino okrepimo promocijo nekajenja že od začetka šolanja in organiziramo ustrezne programe opuščanja kajenja.

Open access

Helena Koprivnikar

. The ESPAD Report 2003: Alcohol and Other Drug Use Among Students in 35 European Countries. Stockholm: The Swedish Council for Information on Alcohol and Other Drugs, CAN and Council of Europe, 2004. Stergar E. Razširjenost kajenja med slovenskimi mladostniki v obdobju 1995 - 2007. Na: Svetovni dan brez tobaka 2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2008. World Health Organization. Global Youth Tobacco Survey: Report on the Results of the Global Youth Tobacco Survey in Slovenia - 2003. Pridobljeno 9

Open access

Brina Malnar and Slavko Kurdija

Trends in subjective health assesment between 1981 and 2011 as an indicator of persistent social inequalities

Background: Historically speaking, public health systems were established to guarantee every citizen equal access to health care and to separate the issue of an individual's health from issues of material welbeing. Using social science methodology, the study set out to explore how successful the welfare system in Slovenia was in achieving this goal during the last three decades, i.e. to what extent social inequalities in Slovenia are being reproduced as health inequalities.

Methods: The study is based on six waves of Slovenian Public Opinion surveys carried out between 1981 and 2011 on representative samples of the adult Slovenian population. The main dependent variable is the respondent's self-assessed health and the main independent variable is his or her socio-economic status. The relationship between them was examined using Chi-square tests and regression analysis.

Results: The thirty year trend shows persisting inequalities in health as throughout the entire period, self-assessed health is significantly lower at the bottom of the educational and income scale. The largest differences between social strata are observed in the 30 to 60 age group when labour market pressures are most pronounced.

Conclusions: The results indicate that inequalities in health are almost impossible to eliminate as long as their deeper causes lie in social inequality. An additional factor that decreases self-assessed health in Slovenia compared to Western Europe is the low level of trust in people and social institutions, which is the likely reason why the relatively favourable statistical picture of social inequalities is not translated into an equally favourable picture of subjective health.

Open access

Tit Albreht and Niek Klazinga

delu Računskega sodišča od 1.1.1995 do 31.3.1996, št.3105-1/96-2. Računsko sodišče Republike Slovenije, Ljubljana, 8.5.1996, p.5-9-5-11. Izdatki in viri financiranja zdravstva 2002-2006. Statistični urad Republike Slovenije, 2007. Accessed on 11 Aug 2009 at http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1955 Poročila Agencije za zavarovalni nadzor za leta 2003 do 2007, Ljubljana, Slovenia. Jagger C, Gillies C, Moscone F, Cambois E, Van Oyen H, Nusselder W, Robine J-M and the EHLEIS team

Open access

Dorjan Marušič, Petruša Miholič and Andrej Marušič

. J Consult Clin Psychol 1994; 62: 100-10. Target M, Fonagy P. Efficacy of psychoanalysis for children with emotional disorders. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry 1994; 33: 361-71. Marušič A. Suicide mortality in Slovenia: regional variation. Crisis 1998; 19: 159-66. Tomšič S, Kovše K, Roškar S, Kofol Bric T, Bajt M, Zorko M et al. Duševno zdravje v Sloveniji. In: Jeriček Klanšček H, Zorko M, Bajt M, Roškar M, editors. Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja