Search Results

1 - 2 of 2 items :

  • Keyword: History x
  • Hygiene and Environmental Medicine x
Clear All Modify Search
Accessibility and Application of Hyperbaric Oxygen Treatment in Slovenia from 2006 to 2012

Izvleček

Namen: Namen raziskave je bil dobiti vpogled v osnovne značilnosti bolnikov, ki so se v Sloveniji zdravili s hiperbaričnim kisikom (HBO2) od vzpostavitve možnosti tovrstnega zdravljenja pri nas do danes in dostopnosti do njega.

Metode: Pregledali smo dokumentacijo vseh bolnikov, ki so bili s HBO2 zdravljeni v letih 2006-2012, in analizirali naslednje podatke: spol in starost bolnika, napotna ustanova, razlog in mesec napotitve ter končno število terapij. Za primerjave smo uporabili Mann-Whitneyjev U oziroma Pearsonov hi-kvadrat test.

Rezultati: V opazovanem obdobju je bilo zdravljenih 365 bolnikov (259 oziroma 70,9% moških; 106 oziroma 29,1% žensk; mediana (starost): 54 let, razpon 1-90 let. Iz bolnišnic jih je bilo napotenih 300 (82,2%), 65 (17,8%) pa je bilo samoplačnikov. Mediana (število terapij na napotenega bolnika) je bila 29, samoplačnikov pa 14 (p<0,001). Med napotenimi je bilo največ zdravljenih zaradi poobsevalnih poškodb (134 oziroma 36,7%) in problematičnih ran (47 oziroma 12,9%). Pri moških je bila značilno pogostejša diagnoza poobsevalna poškodba (p=0,002), pri ženskah pa problematična rana (p=0,007). Poraba sredstev, na leto odobrenih za tovrstno zdravljenje iz zdravstvenega zavarovanja, je z leti vse zgodnejša. Glede na število prebivalcev je v primerjavi s sosednjimi državami pri nas takšnega zdravljenja deležnih manj bolnikov.

Zaključek: Z raziskavo smo dobili nekaj osnovnih podatkov o zdravljenju s HBO2 v Sloveniji. Pokazalo se je, da je povpraševanje po tovrstnem zdravljenju večje od dostopnosti. Z dodatno raziskavo bi bilo treba oceniti dejanske potrebe po tovrstnem zdravljenju in njegovo stroškovno učinkovitost ter po potrebi nameniti zanj več sredstev.

Open access
Tick-borne encephalitis in Slovenia (1953-2013): the 60th anniversary

Izvleček

Uvod: Leta 2013 mineva 60 let od izolacije virusa klopnega meningoencefalitisa (KME) v Sloveniji. Od takrat se slovenski infektologi, epidemiologi, virologi in drugi strokovnjaki strokovno in znanstvenoraziskovalno ukvarjajo s proučevanjem KME.

Metode: Ob jubileju so s historiografskimi metodami analizirali objave skozi ta čas in pripravili retrospektivno študijo pojavljanja te bolezni pri nas.

Rezultati: V nekaterih delih Slovenije se je v letih po drugi svetovni vojni začela pojavljati bolezen osrednjega živčevja, ki je do tedaj niso poznali. Leta 1953 so Milko Bedjanič in Slava Rus, oba infektologa, ter virologinja Jelka Vesenjak Zmijanac z osamitvijo virusa iz krvi bolnice dokazali, da je ta bolezen KME. Virologi so v naslednjih letih proučevali povzročitelja KME; številni epidemiologi so raziskovali njegove epidemiološke značilnost, entomologi in ornitologi ekosisteme arbovirusnih okužb, infektologi klinične in laboratorijske značilnosti okužb in potek okužb ter morebitne posledice bolezni. Mikrobiologi so izpopolnjevali možnosti diagnostike te okužbe. Razvili so tudi uspešno cepivo in zakonsko so določene skupine, ki se morajo obvezno cepiti.

Zaključki: Bolezen se je pri Slovencih ustalila kot endemski tip KME, ki jo kliniki sicer dobro obvladujejo, a je skupen trud epidemiologov in javnega zdravja usmerjen v zvišanje precepljenosti proti KME, saj je v Sloveniji ta odstotek zelo nizek in se bolezen še vedno prekomerno pojavlja.

Open access