Search Results

1 - 2 of 2 items

  • Author: Olivera Stanojević-Jerković x
Clear All Modify Search

Dejavniki Tveganega Pitja Alkohola Pri Slovenskih Starostnikih: Kvalitativna Raziskava

Uvod: Način pitja alkohola v različnih življenjskih obdobjih se lahko prenese tudi v starost. Tretjina do polovica starejših ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom, prične s tveganim ali škodljivim pitjem v srednjih letih ali pozneje. Z raziskavo smo želeli orisati značilnosti pitja alkohola pri starejši populaciji ter ugotoviti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za tvegano ali škodljivo pitje alkohola. Preučevali smo, kako se starejši uprejo spodbujanju k pitju alkohola, in v kolikšni meri poznajo meje za manj tvegano pitje alkohola.

Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo. Preučevali smo varovance dveh domov starejših oseb in oblikovali štiri fokusne skupine. Pogovore smo snemali ter jih nato zapisali in analizirali. Oblikovali smo tudi kategorije dejavnikov, ki so povezani s tveganim pitjem alkohola.

Rezultati: Starostniki, ki tudi v starosti nadaljujejo s pitjem alkohola, so imeli zgodnje izkušnje s prekomernim pitjem alkohola. V večini primerov so pitju botrovali vzroki, kot so izgube (staršev), težko telesno delo, pomanjkanje hrane, finančne stiske ter velika dostopnost alkohola v okolju. Vzroki prekomernega pitja, ki se začne v starejšem življenjskem obdobju, pa so zlasti povezani z izgubo partnerja ali s poslabšanjem socialno-ekonomskega položaja. Ustrezna vzgoja, socialna mreža, v kateri pitje alkohola ni navada, ter kronične zdravstvene težave so se izkazale kot dejavniki, ki varujejo pred prekomernim pitjem v starosti. Ugotovili smo, da starostniki slabo poznajo priporočila za manj tvegano pitje alkohola in jim tudi ne pripisujejo večjega pomena.

Zaključki: Z boljšim vpogledom v stališča starostnikov lahko oblikujemo bolj učinkovite javnozdravstvene programe za preprečevanje tveganega ali škodljivega pitja v tej populaciji. Ugotovitve raziskave so lahko v pomoč pri usmerjenem vodenju pogovora, ki je ob fizikalnem pregledu v ambulanti družinske medicine ključnega pomena za prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pri starejših.

Abstract

Background. Studies of the relationship between leisure time physical activity, sedentary behaviour and substance use among adolescents report contradictory results. The aim of our study was to examine the association between self-reported leisure time physical activity, sedentary behaviour and alcohol, tobacco and cannabis use among adolescents in Slovenia.

Methods. Subjects consisted of 822 school children aged from 14 to 16 years, living in urban area of Ljubljana and Maribor. The data was collected using the EURO URHIS 2 survey. Logistic regressions were conducted to assess the correlation between the independent variables of physical activity; time spent watching television and using the computer, and each of the five substance use dependent variables.

Results. Frequency of daily smoking was significantly associated with leisure time physical activity, while alcohol and cannabis use were not. Watching TV ≥ 2 hours per day was associated with heavy episodic drinking in the past month, no associations were found for smoking and cannabis use. Using the computer ≥ 2 hours per day was positively associated with daily smoking, drinking alcohol in the past month, heavy episodic drinking in the past month and ever being intoxicated, while cannabis use was not.

Conclusions. These findings suggest that leisure time physical activity is associated with daily cigarette smoking, and leisure time sedentary behaviour is associated with alcohol and tobacco use among adolescents. The results of our study show the need for the formation of suitable preventive measures concerning reduced sitting time as well as leisure time physical activity targeted to adolescents.