Search Results

You are looking at 1 - 1 of 1 items for

  • Author: Nataša Sedlar x
Clear All Modify Search
Open access

Tatjana Novak, Nataša Sedlar and Lilijana Šprah

Izvleček

Izhodišča: Nekatere poklicne skupine so zaradi narave dela ranljivejše za razvoj poklicnega stresa, izgorelosti in psihofizičnih zdravstvenih težav. Cilj raziskave je bil opredeliti razlike v doživljanju poklicnega stresa ter proučiti sovpadanje zdravstvenih težav in izgorevanja pri zaposlenih v petih različnih poklicnih skupinah.

Metode: V raziskavo je bilo vključenih 258 udeležencev, zaposlenih v gradbeni, zdravstveni in v predelovalni dejavnosti, razvrščenih v poklicne skupine: delavci v proizvodnji (N=56 (20%), 56% moških), administrativno osebje (N=58 (20%), 18% moških), zdravstveni (N=65 (23%), 16% moških), tehnični (N=51(18%), 87% moških) in vodstveni kadri (N=55 (19%), 68% moških). Udeleženci so izpolnili vprašalnike o sociodemografskih značilnostih, zdravstvenih težavah, stresu na delovnem mestu (OSI) in o izgorelosti (OLBI).

Rezultati: V primerjavi z drugimi poklicnimi profili so delavci v proizvodnji in zdravstveni kadri izražali največjo stopnjo stresa na delovnem mestu. Pri zdravstvenih delavcih so prevladovali viri stresa, povezani z visokimi delovnimi zahtevami in omejeno avtonomnostjo, pri zaposlenih v proizvodnji pa izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom. Najpogostejše zdravstvene težave so bile utrujenost pri 56,9% zdravstvenih in 50% proizvodnih delavcev, glavoboli in težave z vidom pri 51,8% proizvodnih delavcih ter bolečine v kostno-mišičnem sistemu pri 48,2% proizvodnih delavcih. Pri zdravstvenih in administrativnih delavcih je bilo največ statistično pomembnih povezav med psihofizičnimi zdravstvenimi težavami in izgorelostjo. Približno desetina zaposlenih v vseh poklicnih skupinah je kazala znake visoke izgorelosti.

Zaključki: Zdravstveni kadri in delavci v proizvodnji so se v primerjavi s preostalimi poklicnimi skupinami izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu. Sopojavljanje zdravstvenih težav in izgorelosti je bilo najizrazitejše pri tehničnih in zdravstvenih kadrih.