Search Results

You are looking at 1 - 2 of 2 items for

  • Author: Gregor Jurak x
Clear All Modify Search
Open access

Gregor Jurak and Marjeta Kovač

Vpliv Šolanja v Gimnazijskih Športnih Oddelkih na Pogostost in na Značilnosti Opravičevanja Pri Športni Vzgoji

Namen: Namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike med opravičevanjem dijakov športnikov in dijakov, ki se šolajo v običajnih gimnazijskih oddelkih, cilj pa preučiti vpliv šolanja v športnih oddelkih na pogostost in na značilnosti opravičevanja pri športni vzgoji.

Metode: Uporabljeni vprašalnik ugotavlja pogostost opravičevanja, razloge za dejanska in namišljena opravičila ter dejavnosti, ki jih dijaki opravljajo v času, ko so opravičeni. Vzorec je obsegal 560 dijakov, in sicer 210 dijakov športnih oddelkov in 350 dijakov običajnih gimnazijskih oddelkov. Pomembnost stratifikacijskih spremenljivk (vrsta oddelka, letnik šolanja, spol, splošni učni uspeh) za pojasnjevanje pogostosti opravičevanja pri športni vzgoji smo ocenili z ordinalno regresijsko analizo s povezovalno funkcijo logit.

Rezultati Najmočnejša posamezna pokazatelja pogostosti opravičevanja dijakov pri športni vzgoji sta spol in letnik; največjo verjetnost za opravičevanje imajo dekleta in dijaki 4. letnika. Dijaki športnih oddelkov se ne opravičujejo statistično značilno pogosteje kot dijaki gimnazijskih oddelkov. Mediana odsotnosti dijakov in dijakinj športnih oddelkov je med 1 uro in 5 urami ter med 6 in 10 urami letno ter je višja kot pri dijakih v običajnih oddelkih, vendar ne pri dijakinjah. Opravičevanje športnikov ni odvisno niti od športne panoge, s katero se ukvarjajo, niti od obsega treninga in športne uspešnosti, pač pa od spola. Večje možnosti za pogostejše opravičevanje imajo fantje. Najbolj pogosti dejanski razlogi za opravičevanje so poškodbe, bolezen in učenje za drug predmet. Enako kot njihovi vrstniki tudi dijaki športniki med opravičenostjo najpogosteje opazujejo pouk ali se učijo za drug predmet.

Zaključek: Sistem opravičevanja je preohlapen, učitelji pa ne zaposlijo dijakov, ko ne vadijo. Ker so pomemben razlog opravičil poškodbe in prevelika športna obremenitev nekaterih dijakov športnikov, predlagamo, da bi jih spremljal šolski zdravnik.

Open access

Marjeta Kovač, Gregor Jurak, Lijana Zaletel Kragelj and Bojan Leskošek

Abstract

Background: The prevalence of overweight and obesity among children has increased dramatically in recent decades. The survey examined overweight and obesity in the population of boys and girls from Ljubljana, the capital of Slovenia, aged seven through fourteen from 1991 to 2011.

Methods: An annually repeated cross-sectional study of data from the national SLOFIT monitoring system was used. The body mass index cut-off points of the International Obesity Task Force were used to identify the prevalence of overweight and obesity. Multinomial logistic regression was used for modelling the probability of overweight and obesity as a function of time (year of measurement), sex and age of subjects.

Results: In 1991-2011 period, the odds for overweight and obesity among primary school children (n = 376,719) increased every year by 1.7% (95% CI: 1.6-1.9) and 3.7% (3.4-4%) respectively. Boys have 1.17 (95% CI: 1.15-1.20) times higher odds of becoming overweight and 1.39 (95% CI: 1.35-1.44) times higher odds of becoming obese than girls. In comparison to the reference group (age of 14), the highest odds for overweight were found at the ages of nine and ten (1.39; 95% CI: 1.34-1.44), while for the obesity the highest odds were at the age of eight (2.01; 95% CI: 1.86-2.16).

Conclusion: From 1991 to 2011, overweight and obesity clearly became more prevalent in children from Ljubljana. This trend has been more obvious among boys than girls. In comparison to 14-year-old boys and girls, the highest odds for excessive weight were found below the age of 10.