Search Results

1 - 3 of 3 items

  • Author: Barbara Ponikvar x
Clear All Modify Search

Dostopnost in Izvajalci Primarnega Reproduktivnega Zdravstvenega Varstva Žensk v Sloveniji v Letu 2010

Izhodišča: V zadnjih letih je civilna družba že večkrat opozorila na slabo dostopnost primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. Ker je primarno reproduktivno zdravstveno varstvo izjemnega pomena za reproduktivno zdravje žensk, smo analizirali razpoložljivost zdravstvenega osebja in dostopnost reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk.

Metode: Uporabili smo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu in zasedenosti izvajalcev primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva ter podatke o starostni strukturi izvajalcev, ki izhajajo iz Baze podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja. Podatke o sprejemanju novih pacientk smo pridobili s pomočjo telefonske ankete med izvajalci primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.

Rezultati: V Sloveniji je v letu 2010 izvajalo primarno reproduktivno zdravstveno varstvo 137 ginekoloških timov. En tim je pokrival povprečno 4.941 opredeljenih žensk ob povprečni 74,5-odstotni opredeljenosti. Anketiranje je pokazalo, da so nove pacientke sprejemali v 46 izmed 53 zdravstvenih domov, pri 29 izmed 43 anketiranih zasebnikov s koncesijo ter v 12 izmed 14 bolnišnic. Povprečna starost slovenskih ginekologov, ki izvajajo dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, je bila 52 let.

Zaključek: V vsaki statistični regiji v Sloveniji je na voljo vsaj nekaj izvajalcev primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, ki še sprejemajo nove pacientke, pri čemer pa podatki naše ankete kažejo slabšo dostopnost kot podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V zadnjem desetletju lahko zasledimo večji obseg dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v bolnišnicah na račun dejavnosti v zdravstvenih domovih in pri zasebnikih s koncesijo, kar s stališča dostopnosti za uporabnice ni najbolj ugodno. V Sloveniji moramo zato skrbno načrtovati mrežo primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva in zagotoviti čim večjo razpršenost ginekoloških timov po državi, tako da bo vsem ženskam omogočena dobra dostopnost dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.

Izvleček

Namen: Namen prispevka je na osnovi sistematičnega pregleda objavljenih raziskav oceniti prevalenco genitalnih okužb z bakterijo Chlamydia trachomatis v Sloveniji.

Metode: Pregledana je bila literatura v dveh elektronskih podatkovnih zbirkah, in sicer v zbirki PubMed z uporabo kombinacije ključnih besed »chlamydia« in »Slovenia« ter v zbirki Cobiss Slovenija s pomočjo ključnih besed »klamidija«, »chlamidia« in »chlamydia«. Vključene so raziskave, ki so bile v navedenih zbirkah vpisane do vključno konca novembra 2011 in so vsebovale izsledke o pogostosti klamidijskih okužb med prebivalci Slovenije.

Rezultati: V obdobju od leta 1980 do vključno konca novembra 2011 je bilo objavljenih 18 raziskav, ki so ustrezale iskalnim merilom. Večina raziskav je bila izvedena na različnih skupinah prebivalcev Slovenije in ne na verjetnostnih nacionalnih vzorcih. Klamidijska okužba je bila ugotovljena v 0-19% primerih. Pri preiskovancih z nekaterimi stanji, ki so lahko povezana z višjo prevalenco spolno prenosljivih okužb, je bila klamidijska okužba ugotovljena v 4,9-19%, pri tistih, ki takšnih stanj niso imeli opisanih, pa v 0-16,5%. Pet raziskav je bilo končanih po letu 2000 in pri teh je bila klamidijska okužba ugotovljena v 0-6,5%. Največ okuženih je med starimi 20 in 24 let.

Zaključki: Chlamydia trachomatis je pomembna povzročiteljica spolno prenosljivih okužb v Sloveniji. Večine klamidijskih okužb zaradi nizkih stopenj testiranja ne prepoznamo in tako zamujamo številne priložnosti za zdravljenje in preprečevanje kasnih posledic, predvsem za reproduktivno zdravje žensk

Abstract

Background: Researchers have found that mortality is decreasing in all socioeconomic population groups but the relative differences in mortality between lower and higher social classes remain unchanged or have even increased. In Slovenia this has not yet been studied.

Methods: The analysis included all women in Slovenia who died in the 2005-2010 period and were recorded in the Registry of deaths. Cause of death data was linked to data on the educational attainment of the deceased person, which was applied successfully in 98.8% of cases. The rate ratios (RR) for age-standardised death rates were calculated for women with a low and high educational attainment.

Results: The calculated gap in life expectancy at age 30 between women with low and high educational attainment stood at 5.5 years. Women aged 0-84 with a low educational attainment had a statistically significant higher risk of death than women with a high educational attainment (RR=1.65; 95% CI: 1.57-1.73). Inequalities in premature mortality were even greater (1.78; 1.65-1.93). Educational inequalities in premature mortality were revealed in the majority of causes of death, e.g. cervical cancer (1.99; 1.22-3.67), lung cancer (1.70; 1.30-2.26), cardiovascular diseases (3.02; 2.41-3.91), causes directly attributable to alcohol (7.34; 4.96-12.27), motor vehicle accidents (2.23; 1.21-4.45) and suicide (1.68; 1.19-2.41).

Conclusions: Significant socioeconomic gaps in women’s mortality in Slovenia obligate us to more systematic monitoring of health inequalities in the future. Further research is required in order to clarify specific reasons for the major gaps in mortality from specific causes of death.