Uvod: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, pri kateri temperaturi se na Goriškem pojavljajo koncentracije ozona, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi, in oceniti vpliv temperature na stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom.
Metode: Uporabili smo podatke Agencije RS za okolje o povprečnih urnih koncentracijah ozona in temperature za leta 2002-2006 za Novo Gorico. Najprej smo iz 42.469 največjih 8-urnih dnevnih povprečij ocenili stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom in določili temperaturo, pri kateri se pojavljajo zdravju škodljive koncentracije ozona. Nato smo za skupno 39.903 urnih obdobij z metodo linearne korelacije in regresije analizirali stopnjo oz. obliko povezanosti med povprečno urno koncentracijo ozona in temperaturo zraka v različnih temperaturnih območjih.
Rezultati: Na Goriškem so se pojavljale koncentracije ozona s pomembnim vplivom na zdravje pri temperaturi zraka 30 °C in več. Ob temperaturi zraka, nižji od 17 °C, se je pri porastu temperature za 1 °C koncentracija ozona zvišala v povprečju za 1,2 μg/m3 (povezanost je bila razmeroma šibka; r=0,233). Ob temperaturi zraka od vključno 17 °C se je pri porastu temperature za 1 °C koncentracija ozona zvišala povprečno za 6,0 μg/m3 (povezanost med spremenljivkama je bila razmeroma močna; r=0,681), medtem ko se je v območju od vključno 30 °C dalje pri porastu temperature zraka za 1 °C zvišala povprečno za 6,7 μg/m3 (povezanost je bila zmerna; r=0,391).
Zaključek: Temperatura pomembno vpliva na stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom na Goriškem. Vpliv se z naraščanjem temperature veča, vendar pri temperaturi zraka 30 °C in več na porast koncentracije ozona vplivajo predvsem drugi dejavniki, ki pogojujejo nastanek ozona, in ne temperatura. Pri tem igrajo pomembno vlogo močnejši zahodni in jugozahodni vetrovi, ki prinesejo onesnažen zrak iz Padske nižine.
