Perceived Workplace Stress and Co-Occurrence of Health Problems and Burnout in Different Occupational Groups

Open access

Izvleček

Izhodišča: Nekatere poklicne skupine so zaradi narave dela ranljivejše za razvoj poklicnega stresa, izgorelosti in psihofizičnih zdravstvenih težav. Cilj raziskave je bil opredeliti razlike v doživljanju poklicnega stresa ter proučiti sovpadanje zdravstvenih težav in izgorevanja pri zaposlenih v petih različnih poklicnih skupinah.

Metode: V raziskavo je bilo vključenih 258 udeležencev, zaposlenih v gradbeni, zdravstveni in v predelovalni dejavnosti, razvrščenih v poklicne skupine: delavci v proizvodnji (N=56 (20%), 56% moških), administrativno osebje (N=58 (20%), 18% moških), zdravstveni (N=65 (23%), 16% moških), tehnični (N=51(18%), 87% moških) in vodstveni kadri (N=55 (19%), 68% moških). Udeleženci so izpolnili vprašalnike o sociodemografskih značilnostih, zdravstvenih težavah, stresu na delovnem mestu (OSI) in o izgorelosti (OLBI).

Rezultati: V primerjavi z drugimi poklicnimi profili so delavci v proizvodnji in zdravstveni kadri izražali največjo stopnjo stresa na delovnem mestu. Pri zdravstvenih delavcih so prevladovali viri stresa, povezani z visokimi delovnimi zahtevami in omejeno avtonomnostjo, pri zaposlenih v proizvodnji pa izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom. Najpogostejše zdravstvene težave so bile utrujenost pri 56,9% zdravstvenih in 50% proizvodnih delavcev, glavoboli in težave z vidom pri 51,8% proizvodnih delavcih ter bolečine v kostno-mišičnem sistemu pri 48,2% proizvodnih delavcih. Pri zdravstvenih in administrativnih delavcih je bilo največ statistično pomembnih povezav med psihofizičnimi zdravstvenimi težavami in izgorelostjo. Približno desetina zaposlenih v vseh poklicnih skupinah je kazala znake visoke izgorelosti.

Zaključki: Zdravstveni kadri in delavci v proizvodnji so se v primerjavi s preostalimi poklicnimi skupinami izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu. Sopojavljanje zdravstvenih težav in izgorelosti je bilo najizrazitejše pri tehničnih in zdravstvenih kadrih.

1. Maslach C, Schaufeli WB, Leiter MP. Job burnout. Annu Rev Psychol 2001; 52: 397-422.

2. Bender A, Farvolden P. Depression and the workplace: a progress report. Curr Psychiatry Rep 2008; 10: 73-79.

3. Tennant C. Work-related stress and depressive disorders. J Psychosom Res 2001; 51: 697-704.

4. Mohren DC, Swaen GM, van Amelsvoort LG, Borm PJ, Galama JM. Job insecurity as a risk factor for common infections and health complaints. J Occup Environ Med 2003; 45:123-129.

5. Tsutsumi A, Kazunori K, Shizukiyo I. Impact of occupational stress on stroke across occupational classes and genders. Soc Sci Med 2011; 72: 1652-1658.

6. Serec M, Bajec B, Petek D, Švab I, Selič P. A structural model of burnout syndrome, coping behavior and personality traits in professional soldiers of the Slovene armed forces. Zdrav Vestn 2012; 81: 326-336.

7. Lindblom KM, Linton SJ, Fedeli C, Bryngelsson JL. Burnout in the working population: relations to psychosocial work factors. Int J Behav Med 2006; 13: 51-59.

8. Sedlar N, Novak T, Šprah L. Burnout among Slovenian employees: a meta-analytic review of related variables. In: 10th Conference of the European Academy of Occupational Health Psyhology, Zürich: International House, 2012: 335-336.

9. Selič P, Stegne-Ignjatović T, Klemenc-Ketiš Z. Burnout among Slovenian family medicine trainees: a cross-sectional study. Zdrav Vestn 2012; 81: 218-224.

10. Johnson S, Cooper C, Cartwright S, Donald I, Taylor P, Millet C. The experience of work-related stress across occupations. J Manag Psychol 2005; 20: 178-187.

11. Dewa CS, Thompson AH, Jacobs P. Relationships between job stress and worker perceived responsibilities and job characteristics Int J Occup Environ Med 2011; 2: 37-46.

12. Calnan M, Wadsworth E, May M, Smith A, Wainwright D. Job strain, effort - reward imbalance, and stress at work: competing or complementary models? Scand J Public Health 2004; 32: 84-93.

13. Sein MM, Howteerakul N, Suwannapong N, Jirachewee J. Job strain among rubber-glove-factory workers in central Thailand. Industrial Health 2010; 48: 503-510.

14. McVicar A. Workplace stress in nursing: a literature review. J Adv Nurs 2003; 44: 633-642.

15. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih : skrajšana verzija študije. (Božič J. (ed.). Ljubljana : Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011.

16. Meško M, Videmšek M, Štihec J, Meško Štok Z, Karpljuk D. Razlike med spoloma pri nekaterih simptomih stresa ter intenzivnost doživljanja stresnih simptomov. Management 2010; 5: 149-161.

17. Program podpore za delodajalce in zaposlene pri odpravljanju stresa povezanega z delom in pri zmanjševanju njegovih škodljivih posledic. Pridobljeno 26. 7. 2012 s spletne strani: www.obvladajmo-stres.si.

18. Belkić, K, Savić C. The occupational stress index: an approach derived from cognitive ergonomics applicable to clinical practice. Scand J Work Environ Health 2008; 6: 169-175.

19. Welford, AT. The measurement of sensory-motor performance: survey and reappraisal of twelve years progress. Ergonomics 1960; 3: 189-230.

20. Demerouti E, Bakker AB, Nachreiner F, Schaufeli WB. The job demands resources model of burnout. J Appl Psychol 2001; 86: 499-512.

21. Vučković R. Obvladovanje zdravstvenega absentizma - izziv za družbo. In: Kos D, editor. Zdravstveni absentizem v Sloveniji: zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2010: 10-20.

22. Niedhammer I, Chastang JF, Simone D. Importance of psychosocial work factors on general health outcomes in the national French SUMER survey. Occup Med 2008; 58: 15-24.

23. Jaworek M, Marek T, Karwowski W, Andrzejczak C, Genaidy AM. Burnout syndrome as a mediator for the effect of workrelated factors on musculoskeletal complaints among hospital nurses. Int J Ind Ergon 2010; 40: 368-375.

24. Kunert K, King ML, Kolkhorst FW. Fatigue and sleep quality in nurses. J Psychosoc Nurs 2007; 45: 31-37.

25. Ahola K. Occupational burnout and health. Finnish Institute of Occupational Health Helsinki: Juvenes Print, 2007: 74-96.

26. Stopar Stritar A, Kersnik J, Selič P. Spoprijemanje s stresom in izgorelost medicinskih sester. In: Skela-Savič B, editor. Zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2012: 311-318.

27. Kocijan Lovko S,Gregurek R, Karlovic D. Stress and egodefense mechanisms in medical staff at oncology and physical medicine departments. Eur J Psychiat 2007; 21: 279-286.

28. Leone SS, Huibers MJH, Knottnerus JA, Kant I. The temporal relationship between burnout and prolonged fatigue: a 4-year prospective cohort study. Stress Health 2009; 25: 365-374.

29. Melamed S. Burnout and risk of regional musculoskeletal pain-a prospective study of apparently healthy employed adults. Stress Health 2009; 25: 313-321.

30. Söderström M, Jeding K, Ekstedt M, Perski A, Akerstedt T.Insufficient sleep predicts clinical burnout. J Occup Health Psychol 2012; 17: 175-183.

31. Bolge SC, Doan JF, Kannan H, Baran RW. Association of insomnia with quality of life, work productivity, and activity impairment. Qual Life Res 2009; 18: 415-422.

Slovenian Journal of Public Health

The Journal of National Institute of Public Health

Journal Information

IMPACT FACTOR 2018: 1,074
5-year IMPACT FACTOR: 0.728



CiteScore 2018: 0.94

SCImago Journal Rank (SJR) 2018: 0.564
Source Normalized Impact per Paper (SNIP) 2018: 0.478

Metrics

All Time Past Year Past 30 Days
Abstract Views 0 0 0
Full Text Views 204 140 11
PDF Downloads 113 91 10