Contextual factors of home care utilization in Slovenia

Open access

Kontekstualni Dejavniki Uporabe Oskrbe Na Domu V Sloveniji

Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu.

Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev.

Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13% variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči.

Zaključek: Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikov.

Aday LA, Andersen RM. A Framework for the study of access to medical care. Health Services Res 1974; 9: 208-20.

Andrews FM, Morgan JN, Sonquist JA, Klem L. Multiple alassifications analysis. Ann Arbor: Institute for Social Research, 1973.

Andersen RM, McCutcheon A, Aday LA, Chiu GY, Bell R. Exploring dimension of access to medical care. Health Services Res 1983; 18: 49-74.

Andersen RM. Revisiting the behavioral model and access to medical care: does it matter? J Health Soc Behav 1995; 36: 1-10.

Andersen RM, Newman JF. Societal and individual determinants of medical care utilization in the United States. Milbank Q 2005; 83: 1-28.

Coyte PC. Home care in Canada: passing the buck. Toronto: Home Care Evaluation and Research Centre, 2002.

Grabowski DC. The cost-effectivness of noninstitutional long-term care services: review and synthesis of the most recent evidence. Med Care Res Rev 2006; 3: 3-28.

Hedrick SC, Inui TS. The effectiveness and cost of home care: an information synthesis. Health Services Res 1986; 20: 851-80.

Hlebec V. Oskrba starih med državo in družino: oskrba na domu. Teorija in praksa 2010; 47: 765-85.

Hlebec V. Kakovost oskrbe na domu v Sloveniji: finančna in časovna dostopnost oskrbe na domu. V: Skela - Savič B, Hvalič Touzery S, Zurc J, Skinder Savič K, editors. 4th International Scientific Conference on Research in Nursing and Health Care. Evidence-based health care - opportunities for linking health care professions, patient needs and knowledge. Jesenice: College of Nursing, 2011; 74-84.

Hlebec V, Filipovič Hrast M, Kogovšek T. Social networks in Slovenia: changes during the transition period. Europ Societies 2010; 12: 697-717.

Iecovich E, Carmel S. Differences in Accessibility, Affordability, and Availability (AAA) of medical specilists among three age-groups of elderly people in Israel. J Aging Health 2009; 21: 776-97.

Kuo T, Torres-Gil FM. Factors affecting utilization of healths services and home and community-based care programs by older taiwanese in the United States. Res Ageing 2001; 23: 14-36.

Lah I, Pahor M, Hlebec V. Zdravje starejših ljudi kot element kakovosti življenja v Evropi. Obzor Zdrav Neg 2008; 42: 87-97.

Mandič S, Hlebec V. Socialno omrežje kot okvir upravljanja s kakovostjo življenja in spemembe v Sloveniji med letoma 1987 in 2002. Družbosl Razpr 2005; 21: 263-85.

Nagode M. Organizirana pomoč za stare ljudi, ki živijo na domu: pomoč na domu in varovanje na daljavo. In: Hlebec V, editor. Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej, 2009.

Pahor M, Hlebec V. Socialna omrežja in zdravje: spremembe v Sloveniji. Zdrav Var 2006; 45: 175-85.

Pahor M, Domanjko B, Hlebec V. Social support in the case of illness: intergenerational solidarity. Zdrav Vestn 2011; 80: 75-83.

Prevolnik Rupel V, Ogorevc M, Majcen B. Long-term care system in Slovenia. Institute for economic research. Report no. 87 - contribution to wp1 of the ancien project, 2010.

Smolej S, Jakob P, Nagode M, Žiberna V. Analiza izvajanja pomoči na domu. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo, 2008.

Smolej S, Nagode M, Jakob P, Žiberna V, Jerina P, Kenda A. Izvajanje pomoči na domu: analiza stanja za obdobje januar-junij 2008. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo, 2008.

Smolej S, Nagode M, Jakob Krejan P. Izvajanje pomoči na domu: analiza stanja v letu 2009: končno poročilo. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo, 2010.

Sharkey S, Larsen L, Mildon B. An overview of home care in Canada: its past, present, and potential. Home Helath Care Manag Pract 2003; 15: 382-90.

Statistični podatki, občine, Slovenija, 2008; Statistični kazalniki, občine, Slovenija, 2008. Statistični urad RS, 2008.

Stoddart H, Withley E, Harvey I, Sharp D. What determine the use of home care services by elderly people. Health Soc Care Comm 2002; 10: 348-60.

Weinick RM, Zuvekas SH, Cohen JW. Racial and ethnic differences in access to and use of health care services 1977 to 1996. Med Care Res Rev 2000; 57: 36-54.

Woodward CA, Abelson J, Tedford S, Hutchison B. What is important to continuity in home care?: perspectives of key stakeholders. Soc Sci Med 2004; 58: 177-192.

Žerjal Ž, Hlebec V. Neformalno delo dnevnih migrantk v tržaških zasebnih gospodinjstvih starejših ljudi. Teor Praksa 2010; 47: 172-89. Trust in an Individual Physician.

Slovenian Journal of Public Health

The Journal of National Institute of Public Health

Journal Information

IMPACT FACTOR 2017: 0.620
5-year IMPACT FACTOR: 0.488



CiteScore 2017: 0.33

SCImago Journal Rank (SJR) 2017: 0.147
Source Normalized Impact per Paper (SNIP) 2017: 0.429

Metrics

All Time Past Year Past 30 Days
Abstract Views 0 0 0
Full Text Views 131 131 8
PDF Downloads 53 53 4